www.starsi.si

Zakonodaja uvršča nadarjene učence med učence s posebnimi potrebami, ki imajo pravico do individualiziranih programov, ter vključitve v dodatni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči (<st1:metricconverter productid="11. in" w:st="on">11. in</st1:metricconverter> 12. čl. ZOŠ).

Posebne potrebe nadarjenih učencev izhajajo iz povečane občutljivosti v njihovem zaznavanju in razumski odzivnosti, zaradi razvojno pospešenega in visoko razvitega centralnega živčnega sistema. Posebne potrebe nadarjenih učencev so:

KOGNITIVNE POTREBE, ki izhajajo iz značilnosti intelektualnega funkcioniranja nadarjenih: visoka občutljivost za probleme, široka splošna in specifična baza znanja, natančnost opazovanja, hitro ločevanje bistvenega od nebistvenega, hitro vzpostavljanje odnosov, hitro posploševanje, analiza, sposobnost sklepanja, abstrahiranja, višji miselni procesi, transfer znanja, metakognitivna znanja in veščine, dober logični spomin, nenavadna domišljija, razvito divergentno mišljenje (originalnost, fleksibilnost, fluentnost, elaboracije (Čudina-Obradović, 1991),

Zaradi omenjenih kognitivnih potreb se nadarjeni učenci pri šolskem delu pogosto dolgočasijo, kadar jim učitelji ne ponudijo vsebinskih, didaktičnih, organizacijskih in časovnih prilagoditev pri poučevanju in učenju – to povzroča pomanjkljivo motivacijo za šolsko delo in slabe učne navade. Posebne probleme lahko povzročajo sposobnost hitrega učenja, natančen spomin, bogat besedni zaklad, močna vedoželjnost, ki jo je težko zadovoljiti in močna notranja motivacija za neobičajna področja. Prevladuje potreba po samousmerjevalnem učenju v nasprotju s strogo kontrolo s strani avtoritet in posledično razočaranja in odpor do avtoritet. Bolj se intelektualni razvoj nadarjenega učenca razlikuje od povprečja, večja so razhajanja in psihološki pritiski. Če je nadarjenost s strani staršev in učiteljev pretirano občudovana se pri nadarjenem učencu pojavi perfekcionizem ali težnja k popolnosti. Učenec tako ponotranji mnenje drugih, z njim hrani svoj ego in postaja odvisen od zunanjega potrjevanja. Ti učenci v nedogled odlašajo z delom,  popravljajo opravljene naloge  in šele pod pritiskom okolice delo končajo. Učenec pogosto postane anksiozen in depresiven pred testi,  nezadovoljen z očitno dobro opravljenim delom, bori in pogaja se za vsako točko pri ocenjevanju znanja. Zaradi strahu pred možnimi napakami se izmika novim izkušnjam. Kritike težko sprejema in je hitro užaljen. Težnja po popolnosti povzroča stalne intelektualne frustracije v vsaki novi izkušnji nadarjenega učenca.

EMOCIONALNO-SOCIALNE POTREBE

Poznavanje sebe in lastnih konfliktov, ter poznavanje drugih in zunanjih konfliktov sta ključnega pomena za emocionalno in socialno zorenje. Nadarjen učenec mora ozaveščati lastna čustva, interese, svoje sposobnosti, osebnostne poteze kot npr. neodvisnost in samostojnost, nekonformizem, empatičnost, občutek za pravičnost, smisel za organizacijo, vodenje in vplivanje na druge, kajti pomanjkljivo poznavanje omenjenega lahko vodi v osebnostno zmedo, ter nizko samopodobo. V socialnih odnosih z vrstniki nadarjeni učenci pogosto obrambno zagovarjajo svoje občutke in potrebe, ker jih vrstniki ne razumejo, prav tako tudi nadarjeni ne sprejemajo ravnanja vrstnikov, ker se jim le ti zdijo preveč otročji, nezreli, manj sposobni. Ko nadarjeni učenci spoznajo, da vrstniki in odrasli  izkušenjsko ne doživljajo sveta kot oni, gredo lahko v globljo izolacijo, kar kaže na to, da ne zaznavajo in sprejemajo drugačnosti drugih. Tolanova je mnenja, da bodo imeli več tolerance do drugih, če bodo razumeli, da imajo tudi drugi podobne poglede. V to smer naj bi bila naravnana svetovalna pomoč. In obratno. Če nadarjeni učenci prepoznajo svojo intelektualno premoč, lahko postanejo prekomerno kritični in nepotrpežljivi do običajnih, zlasti pa do manj razvitih vrstnikov (Ferbežer, 2006 str. 25). Nadarjen učenec tako izkusi dve vrsti pritiskov: zaradi notranjih potreb in želja in zaradi zahtev in odzivov okolja v katerem živi. Po Thomasu se zdrava psihološka prilagoditev razvije, ko je otrok sposoben  zadovoljiti lastne potrebe brez daljših odlaganj ali negativnih prepletanj s potrebami drugih otrok« (prav tam, str. 21). Razumeti moramo vzroke težav - kako se te razvijajo v specifične potrebe, ki jih moramo zadovoljiti z načrtovanimi vzgojno izobraževalnimi prizadevanji. S svetovalnimi programi pomagamo razvijati socialne spretnosti uspešnega socialnega vedenja in prilagajanja v različnih okoliščinah in jim tako pomagati v osebnostnem  osamosvajanju.
Nadarjeni učenci imajo potrebo da se uveljavljajo in tekmujejo s prijatelji v bolj homogeni skupini enake umske in razvojne starosti, razvijajo socialno občutljivost, empatijo in se uveljavljajo kot vodje.

MOTIVACIJSKE POTREBE

Nadarjeni izražajo visoke aspiracije in potrebe po doseganju odličnosti, so visoko storilnostno in notranje motivirani, upirajo se zunanji motivaciji in prisili s strani avtoritet .Stalno postavljajo vprašanja, dvomijo v odgovore in se oddaljujejo od predpisanega mišljenja in vedenja. Imajo močno izražene potrebe po raziskovanju, odkrivanju in ustvarjanju. Vztrajajo v reševanju nalog in uživajo v dosežkih.

Pri nadarjenih prevladujejo notranje motivirane aktivnosti, ki jih izvajajo z navdušenjem, zaradi njih samih, ker so jim všeč, ker uživajo pri delu.    Običajno imajo razvit širok spekter interesov.

POTREBE PO MORALNEM OBLIKOVANJU

Nadarjeni učenci se ubadajo s vprašanji pravice, resnice, sprašujejo se o smislu življenja, radi diskutirajo o aktualnih moralnih dilemah, kar ugodno vpliva na razvoj njihovega višjega moralnega razsojanja in ideal moralnega vedenja. Njihove moralne presoje temeljijo na splošnih etičnih predpisih, mnenjih in vrednostnih sistemih Vrednostni sistem omogoča moralnoetično razsojanje dejanj in dogodkov (Pšunder  2004).

Nekateri nadarjeni učenci  izražajo izrazito potrebo po pomoči drugim, so občutljivi za občutke vrstnikov, so empatični in imajo močno razvit občutek za pravičnost. Posledica tega se lahko pojavljajo  kritičen odnos, upor in razočaranje zoper norme in vrednote družbe.

POTREBE PO RAZVOJU USTVARJALNOSTI

se kažejo v potrebi učencev, da povezujejo predhodne nepovezane koncepte, ideje ali izkušnje v nov konstrukt ali idejo. Ustvarjalnost se kaže z vidika osebnosti ustvarjalnega učenca, ustvarjalnega procesa (preparacija, inkubacija, iluminacija, verifikacija, implementacija) in ustvarjalnega produkta. Ustvarjalni učenci se razlikujejo od drugih po svoji domiselnosti, duhovitosti, dobri predstavni dojemljivosti, postavljajo neobičajna vprašanja, so nekonvencionalni, nagnjeni k tveganju in iščejo različne možne rešitve. Pri njihovem razmišljanju prevladuje desna možganska hemisfera. Spodbujanje notranje motivacije povečuje njihovo kreativnost, obratno pa spodbujanje zunanje motivacije  kreativnost zavira. Korelacija med ustvarjalnostjo in inteligentnostjo obstaja, vendar ni visoka.

POSEBNE POTREBE NADARJENIH, KI JIH TEŽJE ODKRIVAMO

Posebno pozorni moramo biti do tistih nadarjenih, ki jih težje odkrivamo. Med njimi so lahko učno neuspešni nadarjeni, vedenjsko problematični, učenci z razvojnimi motnjami, s čustvenimi motnjami zaradi travm, nadarjeni s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, nadarjene deklice, kulturno in socialno prikrajšani, učenci iz družin z neurejenimi medsebojnimi odnosi, iz družin priseljencev in intelektualno nespodbudnega družinskega okolja. Omenjenim učencem nudimo svetovanje, spodbujamo jih k zastavljanju višjih ciljev, bodočemu izobraževanju, štipendiranju, vključevanju v tabore idr.

V praksi se veča potreba nadarjenih učencev po svetovalnih programih za uspešno načrtovanje samostojnega učenja,  osebno- socialnega in moralnega razvoja, ter poklicnega svetovanja. Tako se svetovalno delo sistematično vključuje v načrtovanje IP za nadarjene učence.

PODROČJA NADARJENOSTI IN TALENTIRNOSTI

Nadarjeni učenci izkazujejo svojo nadarjenost in talentiranost na mnogoterih področjih:

- Akademska nadarjenost (učenec je uspešen pri enem ali več šolskih predmetih).

- Splošna intelektualna nadarjenost (učenec ve veliko stvari o vseh mogočih predmetih, ne le o šolskih).

-   Umetniški talent (pisatelj, igralec, pevec, umetnik,…).

- Medosebne sposobnosti (komunikativen, organizator, govorec, vodja, zgovornež, učitelj, sodnik…).

- Socialne sposobnosti (pripravljen pomagati, se dobro vživlja v druge: zaupnik, diplomat, vodja…).

-  Kreativne sposobnosti (ima dosti domišljije, originalne ideje, mnenja in predloge…).

-    Fizične sposobnosti (izjemno telesno spreten na različnih področjih…).

-  Tehnični talent (uspešen inovator na tehničnem področju: programer, mehanik…).

Suzana Težak,

prof. pedagogike in sociologije

e-mail: suzana.tezak@guest.arnes.si