www.starsi.si

Kompulzivno (prisilno) prenajedanje

Oseba, ki trpi za kompulzivnim prenajedanjem poskuša obvladati neprijetna, boleča čustva in notranji nemir s prenajedanjem, pri tem pa izgubi kontrolo. S hrano se tolaži, znižuje napetost in strah, toda boleča čustva ostanejo. O tej motnji govorimo takrat, ko se to prisilno vedenje pojavlja vsaj dvakrat na teden. Oseba se prenajeda brez jasnega razloga, čeprav ni fizično lačna. Možne so epizode prenajedanja z visokokalorično hrano različnih okusov, v katerih oseba v kratkem času poje velike količine hrane in pri tem hitro golta, lahko pa se prenajeda čez ves dan. Lahko se prenaje tudi do fizične slabosti oziroma poje toliko, da že občuti neudobje ali bolečino. Občutek ima, da je izgubila kontrolo, nadzor nad hranjenjem, da se ne more obvladati. Tej prisili se težko upre, sčasoma celo vse težje, kajti kompulzivno prenajedanje je progresivna bolezen. To pomeni, da bolezen napreduje in jo oseba vse težje obvlada z voljo in disciplino. Miselno je preokupirana s hrano, nadzorom nad hranjenjem in telesnim videzom. Zaradi prenajedanja jo mučijo občutki krivde in sramu, prezir do sebe. Zaradi svojega odnosa se počuti požrešno in debelo, tudi če to ni. Svoje početje večinoma poskuša skriti pred drugimi. Nekatere osebe pa se prenajedajo tudi v družbi in iz sebe brijejo norce, da bi se opravičili pred drugimi. Vedno znova si oseba obljubi, da se bo prenajedala samo še danes in da v ponedeljek začne z dieto. Vnos hrane ter telesni videz poskuša nadzirati na različne načine in sicer izpušča obroke, je le polovične porcije, odreka se določenim vrstam hrane, pretirano telovadi, navdušuje se nad vedno novimi dietami, ki obljubljajo čudeže. Za njo je veliko število neuspelih poskusov obvladovanja notranje prisile po prenajedanju, kar se kaže v lotevanju številnih diet, celo postenja, po prekinitvi diete pa je sla po hrani še bolj neustavljiva, zaradi česar ji telesna teža pogosto niha. Telesna teža osebe s kompulzivnim prenajedanjem je lahko previsoka, ni pa nujno.

Vsi avtorji niso enotni glede opredelitve kompulzivnega prenajedanja kot oblike zasvojenosti. Nekateri menijo, da je prenajedanje oseb z kompulzivnim prenajedanjem poskus samomedikacije, kajti nekatere raziskave kažejo, da imajo te osebe nizek nivo endorfinov, zaradi česar se večkrat počutijo depresivne in otožne. Zaradi tega posegajo predvsem po rafiniranih ogljikovih hidratih, sladkorjih in mastni hrani, ki stimulira izločanje endorfinov. (Ogris, 2000)