www.starsi.si

Da je otrok drugačen od tistega kar so starši pričakovali predstavlja za starše velik življenjski izziv ter veliko mero sodelovanja med zakoncema. To je velik test potrpežljivosti, podpore in spodbude. Zaradi tega je pomembno, da oba starša (če je le možno) sodelujeta pri delu z otrokom in njegovem razvoju. Sprejemanje drugačnosti otroka se ne zgodi čez noč, temveč je za to potreben čas in poteka po določenih fazah (faze se med seboj lahko tudi prekrivajo ipd.). Prva faza je faza zanikanja in jeze; druga faza je barantanje (iskanje alternativnih poti); tretja faza je najbolj kritična, to je faza izolacije in depresija (dostikrat se lahko v tej fazo zgodi tudi razpad družine; lahko tudi bolezenska stanja depresije in nemoči s strani staršev ali družinskih članov); četrta faza je sprejemanje (ta se lahko zgodi ali pa se ne nikoli; dobro pa pomaga vključevanje staršev s društva staršev, ki imajo podobne probleme).